prof. dr. Tatjana Avšič Županc

Prof. dr. Tatjana Avšič Županc je po zaključeni gimnaziji v Brežicah šolanje nadaljevala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala na Oddelku za biologijo. Želja po znanju jo je vodila na ljubljansko Medicinsko fakulteto vse do naziva doktorice medicinskih znanosti s področja virologije. Dejavnost prof. dr. Tatjane Avšič Županc se prepleta med pedagoškim delom, strokovno dejavnostjo in znanstvenim proučevanjem. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo vodi Laboratorij za diagnostiko zoonoz, bolezni, ki se lahko neposredno ali posredno prenašajo iz živali na človeka. Od leta 1999 je tudi redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kot gostujoča profesorica pa deluje tudi na Medicinski fakulteti v Splitu.

Svoje znanje s področja virologije je izpopolnjevala na različnih tujih inštitutih in univerzah. Prejela je prestižno nagrado ameriškega raziskovalnega sveta, ki jo je izkoristila za enoletno podoktorsko znanstveno delo v virusnem laboratoriju inštituta ameriške vojske USAMRIID v Fort Detricku v ZDA. Prof. dr. Tatjana Avšič Županc je na področju virologije priznana znanstvenica in strokovnjakinja doma in v tujini. Leta 2007 je bila izvoljena v izredno, leta 2015 pa redno članico Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za naravoslovne vede. Glavna področja njenega strokovnega in znanstvenega delovanja predstavljajo patogeni mikroorganizmi, ki jih prenašajo vektorji in jih proučuje z vidika genetskih, ekoloških in patogenetskih dejavnikov vpliva v naravnem okolju in v gostiteljih. Rezultati obsežnih raziskav so prepoznaven prispevek k epidemiologiji, taksonomiji in biologiji hantavirusnih infekcij kakor tudi k razširjenosti bolezni v tem delu sveta. Dr. Tatjani Avšič Županc gre zasluga, da je v 80. letih prejšnjega stoletja odkrila virus Dobrava iz rodu hantavirusov, ki povzročajo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom oz. t.i. mišjo mrzlico, in ta je za zdaj edini virus na svetu s slovenskim imenom. Za svoj izjemen dosežek je prejela najvišje znanstveno priznanje v Sloveniji, Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju virologije.

Izsledke znanstvenega in strokovnega dela odmevno objavlja v mednarodnem prostoru. Izrednega pomena je njeno vodenje ekipe slovenskih raziskovalcev, ki so v letu 2016 prvi na svetu dokazali povezavo med virusom Zika in mikrocefalijo pri otrocih. Prelomni prispevek skupine raziskovalcev pod vodstvom prof. dr. Avšičeve je plod dolgoletnih izkušenj in znanja, ob mesecih trdega dela, vztrajnosti, potrpežljivosti, kritičnega razmišljanja in seveda tudi kančka sreče. Za svoje odmevne znanstvene dosežke in objave je prejela tudi mednarodno nagrado Ruske akademije medicinskih znanosti »100 years of Virology« in priznanje predsednika Boruta Pahorja »jabolko navdiha« za raziskovalno delo, ki je pomembno prispevalo h globalnemu ugledu in prepoznavnosti Slovenije. V zadnjih 20 letih je vodila več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov, je spoštovana članica številnih slovenskih in mednarodnih strokovnih združenj in organizacij. Svoje strokovno znanje in izkušnje deli s kolegi kot predavateljica na mnogih predavanjih doma in v tujini. Vseskozi dopolnjuje in poglablja strokovne dosežke s svojega področja ter skrbi za njihov prenos in uporabo v slovenski biomedicini. Kot slavnostna govornica na podelitvi Prešernovih nagrad študentom Univerze v Ljubljani leta 2016 je v svojem nagovoru dejala: »Ravno znanje je tisto, kar je pomembno in je temelj vsakega napredka. /…/ Na Univerzi nudimo znanje, ki je uporabno, vendar ni dokončno. S časom, razmerami in prostorom je potrebno znati znanje uporabljati, ga dopolnjevati in nadgrajevati ter biti sposobni se srečati z drugačnim, novim in neznanim.«